Na mizi zemljevidov
zamaskiranih obrazov
Oranžni so spomini
mojih, tvojih jazov
Je to modrost?
Je to tvoja norost?

Kaj pomeni ta praznina
med vrsticami spomina?
Sem se spotaknila
in smisel zamudila?
Je vse to res?
Je to pot do nebes?

A se tukaj svet konča
kjer so polja svetla morja?
A si upaš z mano tja
v tiste čudne kraje?
A se tukaj svet konča
nad prepadom Mars in Venera?
A si upaš z mano tja
v tiste čudne kraje
božat zmaje?

Včasih se sprašujem
kdaj v dnevu sem privid
Vedno raje v barvah plujem
na podstrešju starih knjig
In najin ples
med ovinki do nebes

A se tukaj svet konča
kjer so polja svetla morja?
A si upaš z mano tja
v tiste čudne kraje?
A se tukaj svet konča
nad prepadom Mars in Venera?
A si upaš z mano tja
v tiste čudne kraje
božat zmaje?

A se tukaj svet konča
nad prepadom Mars in Venera?
A si upaš z mano tja
v tiste čudne kraje?
A se tukaj svet konča?
A se z nami svet konča?
A si upaš z mano
v čudne kraje
božat zmaje?